Začiniva najin odnos – z bontonom!
Opazujem ju, kako hitita pri vstopanju v kavarno. Gospa je prehitela svojega spremljevalca, z očmi poiskala prosto mizo in se, ne ozirajoč na spremljevalca pognala na sedež. Na hitro je snela svoj plašč, saj je spremljevalec nekaj sekund »zamujal« s pomočjo pri slačenju. Ko ji je želel primakniti stol, ga je pogledala in odrezavo odgovorila, da
»To je delo od ovega. Itak je plačan, saj se ni treba zahvaljevat!«
Sezulo me je. S cmokom v grlu sem opazovala in se spraševala, kaj se je pravkar zgodilo. Najverjetneje sem za nekaj sekund pozabila dihati. V enem trenutku sem občutila bes, razočaranje, žalost. Nisem zmogla reakcije. Potrebovala sem nekaj sekund, da sem dojela, kaj sem pravkar slišala. Pred menoj sta na delikatesi v trgovini stala mama in njen