Iz vsebine

Vedenje za mizo je povsod po svetu temeljno merilo dobre ali slabe vzgojenosti. Osnovne zakonitosti vedenja za mizo so skoraj enake po celem svetu, zaradi česar je potrebno poznati vsaj osnove. Kako pa bi naj izgledalo vedenje za mizo?

Starši oziroma skrbniki, so tisti, ki otroke v času odraščanja najpogosteje naučijo osnov kulturnega vedenja za mizo. Težava nastopi takrat, kadar odrasli ne pripisujejo tem znanjem nikakršnega pomena, ali pa sami niso povsem prepričani, če otroke pravilno učijo.

Otroci so kakor pivniki, ki posrkajo vsako slišano in predvsem videno informacijo in nato z veseljem posnemajo naučeno. Zato je izjemnega pomena, da jih že od majhnih nog opremimo s temi znanji. Ne gre za prirojena znanja, torej se jih je potrebno naučiti. Veščine bodo najmlajši, zaradi vsakdanjih ponovitev, ponotranjili in spremljale jih bodo skozi vse življenje. O njih več ne bodo premišljevali in jih bodo uporabljali podzavestno, saj jih bodo ponotranjili.

Ko se bodo ob prvem praznovanju rojstnega dne s sošolci, ali srečanju na družinskem praznovanju za mizo osramotili, bodo krivili svoje starše oziroma skrbnike. In prav bodo imeli. Naloga nas odraslih je, da jih opremimo s temi znanji.

Bolj kot pravilna uporaba vseh kosov jedilnega pribora, v restavraciji z vsaj štirimi hodi, je pomembno, da se najmlajši naučijo spoštovanja in vljudnega obnašanja do vseh navzočih za mizo. Da razumejo, kako je obnašanje vsakega pomembno, da obrok poteka umirjeno, sproščeno, v prijetnem pogovoru in brez nepotrebnih spodrsljajev ali neuvidevno izrečenih besed. Otroke je potrebno naučiti olike, da jih v odrasli dobi, zasebno ali poslovno, ne bo spravljalo v zadrego, nepoznavanje olike za mizo. Vsa pridobljena znanja bodo prispevala k dvigu njihove samozavesti.

Ostale programe namenjene družinam najdete TUKAJ.