»Ni zamudno in staromodno? Se ti ljubi?«
Torej, zakaj?
Nekaj takšnih vprašanj mi je zastavila prijateljica, ko me je opazovala pri menjavi prazne bombice v mojem najljubšem nalivnem peresu. V dobi spletnega komuniciranja je morda res že redkost, pisanje z roko, razen kadar gre za krajša sporočila, zahvale, podpise. Elektronsko komuniciranje je vsem nam močno spremenilo življenja. Hitrost prenosa informacij in njihova dostopnost, sta nam v številnih segmentih olajšala življenja. Obenem pa nas na trenutke ovira to neprestano pregledovanje poštnega nabiralnika, saj vsakič prekinemo s tistim, s čimer se že ukvarjamo v tistem trenutku, da bi preverili, ali nas čaka kakšna nova kuvertica.
Opazujem mojo generacijo in kako se opušča pisanje z roko. Pošiljamo elektronsko pošto, sporočila natipkamo na zaslone na dotik, na sestankih se zapisniki sproti tipkajo, na predavanjih le redki zapisujemo slišano. Večina s telefonom fotografira platno s tekstom. Potem pa se baterija sprazni, nekoliko nam nagaja omrežje in treba je nekaj napisati z roko. Ne bi verjela, koliko težav imamo s pisanjem z roko, če ne bi bila sama večkrat priča komentarjem, da jih hitro začne boleti zapestje, da je vse skupaj nekoliko okorno oziroma pišemo zgolj z velikimi tiskanimi črkami. Vse več je mladih, ki pišejo samo tisto, kar morajo, se pravi v šoli. Za vse ostalo imajo pripomočke, ki jim pomagajo tudi takrat, ko bi lahko »ročno« množili dvomestni števili. Upam, da naši najmlajši ne bodo prehitro dobili v roke tablične računalnike že v sklopu obveznega osnovnošolskega izobraževanja. Želim si, da bomo še naprej negovali pisanje z roko in občudovali, kako se z vajo tudi naša pisava izboljšuje. Vsaka je namreč unikatna.
Zakaj je pisanje z roko danes, ko ga lahko primerjamo z elektronsko pošto, težje in obenem zelo posebno?
- Vzame nam veliko več časa, navkljub dobremu pisalu. Prejemniki se prav tako zavedajo, da si je zanje nekdo vzel čas in ne zgolj s funkcijo »copy-paste« poslal enako stvar na več naslovov.
- Če ne pišemo s svinčnikom (in imamo v roki radirko), ali z nalivnim peresom (in imamo kvaliteten brisalec) je praktično nemogoče popraviti napako, kadar jo napišemo. Ni funkcije »delete« in je treba vzeti nov list papirja in začeti na novo. Odklopiti vse misli, se posvetiti samo tisti osebi, ki mu je napisano namenjeno, kar je neke vrste meditacija za naše, vse preveč razdrobljene in pogosto večopravilnostne misli. Ni funkcije, ki bi skrbela za ustrezno črkovanje. Zato je potrebna posebna pozornost.
- Nimamo nikakršnih predlog, ki jih samo malce preoblikujemo, ampak ravno to je meni osebno največja prednost in čar, zaradi katerega vztrajam pri pisanju z roko. Za vsako napisano stvar je treba dobro premisliti, komu je namenjena vsebina. Tako personaliziramo vsebino.
- Vsekakor v dnevni poplavi elektronske pošte, z roko napisana pošta izstopa, pritegne pozornost in ostane v spominu dlje.
- Pravi izziv je pisati čitljivo, da bo prejemnik razbral, kaj mu želimo sporočiti. Zmazek na papirju in neberljivi hieroglifi, ne sporočajo nič lepega o nas. Dokaz več, koliko več truda je potrebno vložiti v ročno pisanje.
Namesto sporočila na telefonu, ko prijatelj diplomira, mu napišimo čestitko. Pošljimo razglednico staršem iz dopusta, namesto večpredstavnostnega sporočila. Če nič drugega, se spomnimo in pošljimo ročno napisno zahvalo za prejeto darilo, ali se zahvalimo izvajalcu za odlično izveden projekt. Nisem še videla, da bi nekdo natisnil elektronsko zahvalo ali čestitko in jo imel ves čas na pisalni mizi. Ročno napisanih čestitk in zahval, pa sem videla že precej na pisalnih mizah ali regalih.
Poskusite še sami
Prijateljica je ob koncu pogovora zaključila, da šele sedaj razume, zakaj se prejemniki razveselijo moje pošte in da nisem tako zelo staromodna. Da sem malce posebna, unikatna in da zaradi svojega pisanja pač izstopam, je dodala. Hvaležna sem ji za tako iskreno opazko.
Ne, nimam preveč časa, da bi ga tako »zapravljala za brezveze«, le vzamem si ga za stvari, ki so mi pomembne. Seveda imam tiskalnik, pa kartušo tudi 😁, ampak ga ni čez trenutke tišine, miru, osredotočene misli za konkretno osebo in pisanje, njej namenjene, vsebine. Vsi, ki me poznajo vedo, kako obožujem pisanje s svojim nalivnim peresom, ker je res poseben občutek.
Vsega seveda tudi jaz ne pišem z roko, se poslužujem elektronske pošte in telefonskih pogovorov, saj drugače dan danes ne moremo funkcionirati. Je pa lepo, če se zavedamo zakaj, komu in s kakšnim razlogom, jim bomo poslali nekaj naše unikatnosti.
Na fotografiji je nekaj vsebinskih usklajevanj glede mojih predavanj z vrtci in šolami. Pa tudi nekaj zahval za že izkazano zaupanje in ponudb. Tudi v prihodnje bom sledila svoji notranji želji in spodbujala kulturo pisanja z roko.
Slovenian